Referenčne vrednosti in kaj pomenijo

Orientacijske referenčne vrednosti predstavljajo »normalne vrednosti« laboratorijskega testa saj vključujejo zgornje in spodnje meje in temeljijo na skupini sicer zdravih ljudi. Vrednosti med temi mejami so lahko odvisne odvečih dejavnikov, kot so starost, spol in vrsta vzorca (kri, urin, likvor itd.). Nanje lahko vplivajo tudi posredne okoliščine, kot so postenje in telesna vadba.

Ko vaš zdravnik prejme rezultate testiranja krvi, jih primerja z referenčnim območjem in ugotovi vaše trenutno zdravstveno stanje. Vendar pa pravi pomen dobi rezultat šele, ko zdravnik primerja razultat analize z drugimi informacijami, ki jih je zbral o vašem zdravju, vključno z rezultati splošnega pregleda, družinske anamneze, nedavnih sprememb zdravja, vsa zdravila, ki jih jemljete, in drugihne-laboratorijskih testiranj.

Večina ljudi zdaj že lahko dostopa do rezultatov laboratorijskih testov neposredno preko interneta, vendar je zelo malo laboratorijskih poročil zasnovanih tako, da je pomen teh rezultatov prikazan na način, ki ga ljudje, ki niso zdravstveni delavci, lahko razumejo. Ravno zaradi tega pripročamo, da se laboratorijski izvidi interpretirajo s strani zdravnika, ki ima ustrezno strokovno znanjeza povezovanje rezultatov med seboj in interpretacijo.

Potrebno je upoštevati tudi, da so referenčne vrednosti laboratorijskih preiskav specifične za laboratorij, ki opravlja preiskavo. Različni laboratoriji uporabljajo namreč različno opremo in analizne metode, ki lahko vplivajo na rezultat. Ravno zaradi tega se lahko in ponavadi tudi se, referenčne vrednosti za isto preiskavo v določenih laboratorijih razlikujejo. Vsak medicinski laboratorij ima zato določene lastne referenčne vrednosti, ki so odvisne od proizvajalca testov, opreme in metod, ki se uporabljajo. Posledično ni univerzalno standardiziranih referenčnih vrednosti.

Razlike med referenčnimi vrednostmi iz različnih laboratorijev običajno niso bistvenega pomena, vendar je možno, da bo en laboratorij poročal o rezultatu kot v normalni vrednosti, medtem ko bi drugi lahko poročal o istem rezultatu kot izven normalne vrednosti.

Koliko vaši rezultati odstopajo od referenčnih vrednosti?

Rezultati, ki precej odstopajo nad ali pod referenčno vrednostjo pogosto zahtevajo dodatne preiskave.

Kaj pa rezultati, ki so le malo nad ali pod referenčno vrednostjo?

Obstaja več razlogov, zakaj bi rezultat testa lahko padel izven določenih referenčnih vrednosti, kljub dejstvu, da ste v dobrem zdravstvenem stanju. Na splošno ti dejavniki pridejo v poštev le, če je vrednost testa le nekoliko višja ali nižja od referenčne vrednosti:

• Statistična variabilnost: običajna praksa je, da referenčno območje pokriva 95% rezultatov zdravega prebivalstva. Statistično gledano, to pomeni, da bo 5% ljudi v isti populaciji imelo rezultate, ki ne sodijo v referenčno območje.

• Biološka variabilnost: včasih se lahko pojavi odstopanje pri istem testu, merjenem v večih priložnostih, čeprav ste v dobrem zdravstvenem stanju. Razlog za to je, da se vaše telo ves čas spreminja. Vaša starost, prehrana, hormonski ciklusi, stopnja telesne aktivnosti, vnos alkohola, celo sprememba sezone lahko povzročijo spremembe v telesni kemiji, ki vplivajo na rezultat preiskav.

• Individualna variabilnost: obseg vrednosti običajno določimo z zbiranjem rezultatov velike skupine in določanjem pričakovanih povprečnih (mediana) rezultatov in pričakovanih razlik od tega povprečja (standardni odklon). Obstajajo pa posamezniki, ki so zdravi, vendar njihovi laboratorijski rezultati, ne spadajo vedno v pričakovane referenčne vrednosti celotnega prebivalstva.

Kako se rezultati ujemajo s preostalimi kliničnimi izvidi?

Glede na podatke, ki jih je vaš zdravnik že zbral o vašem zdravstvenem stanju, lahko rezultat testa zunaj referenčne vrednosti pomaga potrditi diagnozo, nakazati na resnost zdravstvene težave ali opozoriti na potrebo po dodatnih preiskavah.

Če se zdi, da rezultat ne ustreza preostalim kliničnim izvidom, lahko vaš zdravnik ponovno naroči preiskave:

• Možno je, da je bil rezultat laboratorijskega izvida previsok na dan, ko ste dali vzorec, zaradi nečesa, kar ste pojedli, nedavnega fizičnega napora ali druge posredne okoliščine.

• Morda so se pojavile tehnične napake zaradi nepravilne obdelave ali transporta vzorca (težave z ohlajanjem, izpostavljenost toploti, pravočasna ločitev rdečih krvničk iz plazme / seruma).

• Ali ste v celoti upoštevali navodila za pripravo na odvzem krvi za posamezne preiskave? Ste se izognili določeni hrani za priporočeno količino časa pred odvzemom krvi? Ali ste prenehali jemati zdravila na recept, zdravila brez recepta ali dodatke po navodilih vašega zdravnika pred testom? Ali ste se pred odvzemom krvi izognili kajenju cigaret in pitju alkohola? Vse to lahko vpliva na odstopanje vašega rezultata.

Ali so sedanji rezultati drugačni od tistih, ki ste jih imeli v preteklosti?

Vaš zdravnik bo primerjal stare in nove rezultate in ocenil ali so rezultati izvidov, ki so izven referenčnih vrednosti nova sprememba za vas ali pa predstavljajo napredovanje ali ponovitev stanja, za katerega morda prejemate zdravljenje.

Če imate zdravstveno stanje, ki se spremlja z laboratorijskimi testi, se zaradi doslednosti priporoča, da test vedno opravite v istem laboratoriju, kjer se uporabljajo iste metode in analizatorji.

Viri:

- Jones G, Barker A. Reference Intervals. Clinical Biochemistry Review. 2008;29

- National Committee for Clinical Laboratory Standards. How to Define and Determine Reference Intervals in the Clinical Laboratory: Approved Guideline. 2nd ed. Wayne, PA: 2000.