Kompletna krvna slika

Kaj pomeni „kompletna krvna slika“?

Cilj vsake laboratorijske analize je dobiti informacijo o stanju našega organizma. Ko govorimo o laboratorijskih preiskavah krvi, imamo v mislih dve vrsti analiz:

  • prva je osredotočena na analizo videza, oblike in števila krvnih celic (hemogram, krvna slika, kompletna krvna slika, diferencialna krvna slika, hematološki parametri in podobno),
  • druga vrsta analize pa zajema biokemijski pregled krvi, s katero preverimo delovanje in stanje posameznih organov.

Za boljše razumevanje »številk« in »kratic« na laboratorijskem izvidu, vam bomo v nadaljevanju predstavili prvo vrsto analiz, ki se imenuje tudi »kompletna krvna slika«.


Celotna krvna slika / krvna slika / hemogram in diferencialna krvna slika

Vse to so sinonimi za isto laboratorijsko preiskavo, ki nudi pomembne informacije o vrsti in številu celic v krvi, o rdečih krvnih celicah (eritrocitih), belih krvnih celicah (levkociti) in o krvnih ploščicah (trombociti).

Celotna krvna slika je najpogosteje predpisana kot del rutinskega pregleda. Pomembna je predvsem za oceno splošnega zdravstvenega stanja in odkrivanja različnih motenj kot so anemija, infekcija, stanje podhranjenosti organizma in izpostavljenost strupenimi snovmi.



Picture1jpg


RDEČE KRVNE CELICE – ERITROCITI

Rdeče krvne celice (eritrociti) prenašajo kisik iz pljuč do organov, tkiv in celic. Kadar je število eritrocitov nizko (anemija), telo ne prejme zadostne količine kisika. Če je število eritrocitov previsoko (policitemija), obstaja možnost, da bodo rdeče krvne celice blokirale male krvne žile (kapilare).

V sklopu celotne krvne slike se merijo tudi »eritrocitne konstante«, ki nam dajo informacijo o kvaliteti eritrocitov in sicer:

  • MCV – srednji korpuskularni volumen, prikazuje velikost rdečih krvnih celic,
  • MCH – izmeri se povprečna vsebina hemoglobina v eritrocitih,
  • MCHC – predstavlja povprečno koncentracijo hemoglobina v eritocitih,
  • RDW – pomeni razdelitev eritrocitov po volumnu, tu dobimo informacijo o različnih velikostih in oblikah eritrocitov.

Vse te informacije so v pomoč zdravnikom pri diagnosticiranju različnih vrst anemij.


Visoko število eritrocitov

Dejavniki, ki povzročajo povečanje števila rdečih krvnih celic, so lahko: kajenje, izpostavljenost ogljikovemu monoksidu, dolgotrajna bolezen pljuč, bolezni ledvic, različne oblike raka, bolezni srca in jeter, alkoholizem, redka motnja kostnega mozga (Policitemija vera) ali redka motnja hemoglobina, ko prečvrsto nase veže kisik.

Povečane vrednosti rdečih krvnih celic povzročajo tudi dejavniki, ki vplivajo na količino vode v telesu: dehidracija, driska ali bruhanje, prekomerno potenje, težke opekline in uporaba diuretikov. Pomanjkanje tekočine v telesu lahko povzroči, da volumen eritrocitov deluje večji – lažna policitemija.


Nizko število eritrocitov

Pri anemiji se zmanjša število rdečih krvnih celic. Anemija lahko nastane zaradi močnih menstrualnih krvavitev, rane na želodcu, bolezenskim vnetjem črevesja, nekaterimi tumorji, Addisonove bolezni, talasemije, pomanjkanjem folne kisline ali vitamina B12, zastrupitev s svincem, bolezni srpastih celic ali z reakcijo na določena zdravila.


HEMATOKRIT IN HEMOGLOBIN

Hematokrit je volumski delež rdečih krvnih celic. Vrednost se izraža v odstotku rdečih krvnih celic v prostornini krvi. Primer: če je hematokrit 0,38 pomeni, da je 38% prostornine krvi izdelano iz rdečih krvnih celic.

Vrednosti hematokrita in hemoglobina nakazujeta na prisotnost anemije ali policitemije.

Molekule hemoglobina polnijo rdeče krvne celice. Prenašajo kisik in dajejo krvnim celicam rdečo barvo. Pri analizi krvi se meri količina hemoglobina v krvi in njegova sposobnost nošenja kisika po telesu.


BELE KRVNE CELICE – LEVKOCITI

Bele krvne celice (levkociti) ščitijo telo pred infekcijami. Če se infekcija razvije, je vloga belih krvnih celic, da napadejo in uničujejo bakterije, viruse in druge mikroorganizme, ki povzročajo infekcijo. Levkociti so večji od eritrocitov, vendar jih je manj. Število levkocitov se včasih uporablja tudi za spremljanje zdravljenja določenih bolezni.

Vrste belih krvnih celic so: neutrofilci, limfociti, monociti, eozinofilci in bazofilci. Vsaka od teh vrst ima različno vlogo pri zaščiti telesa. Njihove vrednosti nam dajo pomembne informacije o imunološki sestavi. Preveč ali premalo različnih vrst levkocitov lahko pomaga pri odkrivanju infekcij, alergijskih ali toksičnih reakcij na zdravila in drugih stanj, kot npr. levkemija.


Visoko število levkocitov

Dejavniki, ki povečajo število belih krvnih celic so lahko: infekcije, vnetja, poškodbe tkiv, fizični ali emocialni stres (poškodbe ali operacije), opekline, odpoved ledvic, lupus, tuberkuloza, revmatoidni artritis, levkemija, podhranjenost in ostale bozeni. Uporaba kortikosteroidov, zmanjšana aktivnost nadledvične žleze, težave s ščitnico, določena zdravila in odstranitev vranice lahko tudi zvečajo vrednosti levkocitov.


Nizko število levkocitov

Dejavniki, ki lahko zmanjšajo število belih krvnih celic so lahko kemoterapija ali reakcija na zdravila, aplastična anemija, virusne infekcije, malarija, alkoholizem, AIDS, lupus ali Cushingov sindrom. Med drugimi lahko tudi povečana vranica zmanjša število levkocitov.


KRVNE PLOŠČICE – TROMBOCITI

Trombociti so najmanjša vrsta krvnih celic. Imajo pomembno vlogo pri strjevanju krvi. Če je trombocitov premalo, imamo lahko težave pri zaustavitvi krvavitve. Kadar je trombocitov preveč, obstaja možnost za tvorjenje krvnih strdkov v žilah.

MPV ali povprečna prostornina trombocita in se uporablja skupaj s številom trombocitov za diagnozo določenih bolezni. Kljub temu da je število trombocitov normalno, je lahko prostornina trombocita še vedno previsoka ali prenizka.


Visoko število trombocitov

Visoke vrednosti trombocitov se lahko pojavijo pri krvavitvah, pomanjkanju železa, pri določenih boleznih kot je rak in pri težavah v kostnem mozgu.


Nizko število trombocitov

Nizko število trombocitov se lahko pojavi v nosečnosti ali pri obolelih od idiopatske trombocitopenične purpure. Tudi povečana vranica lahko zmanjša število trombocitov.