UPORABA TUMORSKIH OZNAČEVALCEV

Tumor je skupek celic v organizmu, ki raste neodvisno in brez nadzora. Tumorji so po svoji naravi lahko benigni ali maligni in se razlikujejo v tem, da se maligne tumorske celice širijo v druga tkiva in organe. Zgodnje odkrivanje prisotnosti tumorjev v telesu je težko, ker v večini primerov oseba nima simptomov bolezni, dokler se tumorske celice ne razširijo in začnejo povzročati prvi klinični sum. Pri odkrivanju tumorjev se uporabljajo tehnike rentgena, ultrazvoka ali magnetne resonance, ki so najpogosteje kombinirane z laboratorijskimi rezultati.

Tumorski označevalci so snovi, ki so po naravi beljakovine, encimi ali hormoni, ki proizvajajo tumorske celice tako, da neposredno ustvarjajo ali spodbujajo njihovo izločanje iz zdravih celic. Pri zdravih osebah so tumorski označevalci prisotni v majhnih količinah, tako da lahko njihova povečana koncentracija kaže na obstoj tumorjev v telesu in je pogosto povezana z velikostjo samega tumorja. Najpogosteje se uporabljajo pri ocenjevanju učinkovitosti zdravljenja in pri odkrivanju vračanja tumorjev.

Merjenje tumorskih označevalcev se najpogosteje izvaja iz krvnega vzorca, čeprav se lahko včasih vzamejo tudi urinski ali tkivni vzorci tumorja. Iz rezultatov izvida tumorskih označevalcev je mogoče podati osnovne zaključke o naravi tumorja, v nekaterih primerih pa je mogoče oceniti pričakovani potek bolezni.

Tumorski označevalci so nezadostno specifični in občutljivi za postavitev končne diagnoze in v ta namen se izvede histološka analiza (mikroskopski pregled) vzorca tkiva. Isti tumorski označevalci se lahko pojavijo pri različnih tumorjih, kot tudi pri drugih malignih ali ne-malignih boleznih in obstaja možnost lažno negativnih rezultatov. Zato je najpomembnejša uporaba tumorskih označevalcev predvsem pri spremljanju uspešnosti zdravljenja diagnosticiranega tumorja, pa tudi pri odkrivanju njegove vrnitve.

LABORATORIJSKE PREISKAVE

V laboratoriju BIOLAB lahko izvedete vse tumorske označevalce, ki se uporabljajo v vsakodnevni klinični praksi. Med najpogosteje uporabljenimi markerji so PSA, fPSA, CA 125, CEA, CA 19-9, CA 15-3, AFP in βHCG.

Pred prihodom v laboratorij je treba upoštevati nekatere predanalitične učinke na rezultate tumorskih označevalcev, ker bodo na primer vrednosti CA 125 v obdobju med menstruacijo 2-3 krat višje kot ponavadi, tako bodo tudi vrednosti PSA povišane po digitorektalnem pregledu ali nedavnem vnetju.

Pomembno je poudariti, da je treba pri spremljanju vrednosti tumorskih označevalcev analizo vedno izvajati v istem laboratoriju zaradi nezmožnosti primerjave vrednosti, dobljenih z različnimi metodologijami in analizatorji.

Posebno pozornost je treba nameniti interpretaciji dobljenih rezultatov, ker lahko veliko vnetnih in benignih stanj poveča vrednosti tumorskih označevalcev. Tudi zaradi možnosti pridobitve lažno negativnih rezultatov tumorski označevalci ne morejo in ne smejo nadomestiti pregleda in drugih diagnostičnih postopkov, ki so potrebni pri diagnosticiranju.