TEŽAVE S PREBAVO

Mikrobi so tesno povezani z vsemi vidiki našega zdravja – od tega, da skrbijo za zdravo prebavo, pa do vpliva na verjetnost pojava debelosti ter tveganja za pojav rakavih obolenj in sladkorne bolezni. Vlogo imajo celo v delovanju naših možganov in v duševnem zdravju, ker vplivajo na naše razpoloženje čustva in osebnost.

MIKROBIOM

Z besedo mikrobiom poimenujemo vse mikroorganizme, ki so v ali na našem telesu (bakterije, viruse, glivice, protozoje in črevesne gliste ter njihove gene). Večina prevladujočih mikrobov niso bakterije, ki povzročajo bolezni. So bistveni del našega ekosistema in imajo pomembno vlogo pri ohranjanju našega zdravja.

Razdelimo jih v tri glavne skupine:

1.     Komenzali – mirno sobivajo z nami,

2.     Simbiotski organizmi – pomagajo nam ohranjati zdravje,

3.     Patogeni – lahko nam škodijo.

Simbiotski organizmi imajo številne pomembne naloge. Pomagajo pri presnovi hrane, ohranjajo celovitost stene črevesja, preganjajo škodljive črevesne bakterije in urijo naš imunski sistem, da loči med koristnim in škodljivim. Poleg tega pretvarjajo sladkorje v maščobne kisline, iz katerih celice prebavil črpajo energijo, ter sintetizirajo številne encime, vitamine in hormone, ki jih sami ne moremo. Brez teh bakterij se hrana sama ne more razgraditi in telo ne zmore zadostno absorbirati hranil, kar pomeni, da lahko uživamo še tako zdravo prehrano, a če bakterij ni dovolj, se lahko zgodi, da iz hrane ne dobimo in ne presnovimo vseh vitaminov in hranil.

Mikrobno zdravstveno stanje je eden od dejavnikov, ki odločajo o tem, kdo bo preživel okužbo s potencialno smrtonosnimi virusi. Najranljivnejši so zelo majhni otroci, katerih mikrobiom se še razvija in starejši, z osiromašeno mikrobno sliko. Tudi pretirana uporaba antibiotikov prinaša tveganje, da s škodljivimi mikrobi odstranimo tudi koristne. Svojo vlogo igrajo seveda tudi dodatne spremenljivke, npr. pridružena bolezenska stanja ali kakovost prehrane, toda ti dejavniki so povezani z zdravstveno sliko vašega mikrobioma, zato je za zaščito pred obolenji pomembno, da imamo dovolj koristnih bakterij.

DISBIOZA

Disbioza je bolezensko stanje, ko se v črevesni flori pojavi nevarno neravnovesje. Gre za spremembo mikrobne skupnosti, pri kateri se populacija koristnih bakterij zmanjša, zato se lahko škodljive bakterije, ki jih je pri zdravem človeku bolj malo, razmnožijo. Disbioza je klinična diagnoza, ki temelji na podrobnem popisu družinske anamneze in poznavanju celega spektra motenj, ki lahko izhajajo iz poškodovanega mikrobioma.

Pri disbiozi se pojavlja več dejavnikov tveganja, kot so jemanje zdravil za zatiranj želodčne kisline, veliko antibiotikov, občasno jemanje steroidov ter konstantno uživanje hitre hrane v mladosti. Simptomi se od posameznika do posameznika zelo razlikujejo. Nekateri redno obolevajo za vaginalnim glivičnim vnetjem, drugi so napihnjeni ali jih boli želodec, nekaterim začnejo izpadati lasje, pojavljajo se akne ali nepojasnjena koprivnica. Lahko da je edini simptom silna izčrpanost. Med simptomi je skoraj vedno nenasitna lakota po sladkem ali po ogljikovih hidratih, kar je obenem ena prvih stvari, ki se po vnovičnem uravnoteženju mikrobioma izboljšajo.

HEMOROIDI

Hemoroidi so krčne žile v predelu zadnjične odprtine. Praviloma niso vidni, o njih govorimo, ko zaradi zaprtja odtečejo. Bolnik težko sedi in celo hodi. Pogostejši so pri ženskah med nosečnostjo, prizadanejo pa lahko vsakogar, v vsakem življenjskem obdobju. Velikokrat so povezani z debelostjo.

KRČNE ŽILE

Govorimo o močno zavitimi venami pod površino kože na notranji strani meč in nog, ki v izjemnih primerih izstopijo nad površino kože. Nastanejo zaradi čezmernega raztegovanja ven ob povečanemu pritisku krvi v nogah, ko kri ne more sproti odtekati nazaj, ampak zaradi težnosti zastaja in pritiska na stene ven. Najpogosteje se pojavljajo pri ljudeh, ki opravljajo stoječe poklice, pa tudi pri vseh, ki jih pesti zaprtje. Delno so tudi dedno pogojene.

DIVERTIKULOZA

Nastopi, ko se zaradi povečanega pritiska v zadnjični cevi pojavijo zažemki krožnih mišic prebavne cevi, kjer deli blata lahko prestopijo skozi sluznico v notranje plasti prebavne cevi in razdražijo črevesno sluznico.

CROHNOVA BOLEZEN

Govorimo o splošnem izrazu, ki označuje motnje v črevesju, nastale zaradi kroničnega vnetja. Pojavijo se drobne razjede, ki povzročajo čire v različnih delih črevesja, najpogosteje v zadnjem delu črevesja. Vnetje je lahko tako hudo, da prizadane celotno črevesje, želodec, požiralnik in celo ustno votlino. Značilne težave so driska, bolečine v trebuhu in krvavenje iz danke. Spremljajo jih povišana telesna temperatura, slabo počutje, vnetje sklepov, slabši vid, ustne razjede, izguba energije in izguba telesne teže.

Vzrok

Med znanstveniki ni enotnega mnenja o tem, ali je chronova bolezen posledica ali vzrok za slab in nepravilno delujoč imunski sistem, ki spremlja te bolnike. Drugi kot vzrok navajajo dednost. Mogoče jo je povezati tudi s pretiranim stresom in preobčutljivostjo za laktozo (mlečni sladkor) v prehrani.

Bolezen ni ozdravljiva, številni načini zdravljenja pomagajo le zmanjšati vnetja in olajšati bolnikovo življenje. S hrano si pomagamo, vendar enotne diete ni. Vsakdo mora poiskati svojo lastno dieto, najbolje skupaj s prehranskim strokovnjakom.

REŠITEV?

Številne bolezni, se začnejo v črevesju in to še zlasti velja za sodobne bolezni, ki nas pestijo dandanes. Bodisi trpite za crohnovo boleznijo, psiorazo, multiplo sklerozo, revmatoidnim artritisom bodisi za prepustnostjo črevesja ali pa ekcemeom, je velika verjetnost, da so se pojavili prepričljivi dokazi, da bi se bilo pametno odpovedati rafiniranemu sladkorju, predelanim žitaricami, glutenu, gensko spremenjenim koruznim izdelkom in mlečninam. Čedalje pogosteje se dogaja, da je vzrok za težave porušen mikrobiom, in če ga želite pozdraviti, je treba spremeniti dogajanje v črevesu, to pa dosežemo z drastično spremembo prehrane.  

Prehrana

S hrano lahko preprečimo in pozdravimo prebavne težave. Kronično zaprtje sicer lahko zdravimo z odvajali, vendar s tem tvegamo, da se telo poleni in ni več sposobno normalnega odvajanja blata. Tako imenovani sindrom lenega črevesja je pravzaprav odvisnost telesa od odvajal in nastopi pri dolgotrajnejšemu jemanju odvajal.

Vlaknine

Veliko bolje je, če v prehrani poskrbimo za večjo količino vlaknin. Topne vlaknine so v sadju in zelenjavi, netopne v žitih, stročnicah, oreščkih,semenih.

Vlaknine vežejo vodo, zaradi česar se v debelem črevesu ustvari mehkejše blato, ki ga človek izloči iz telesa. V blato se vežejo tudi razni strupi, odvečni holesterol, zmanjša se tveganje za raka na črevesju in tveganje za težave s srcem in ožiljem. Prehrana z malo vlaknin vodi do gostejšega, tršega blata, za iztrebljanje katerega je potrebna večja moč za kakršen koli premik po cevi debelega črevesa, kar vodi v zaprtje in do vseh zdravstvenih težav, povezanih s tem.

Premalo vlaknin lahko mikrobiomu škodi celo bolj kot preveč sladkorja, škroba in maščob.

Sadje in zelenjava poleg topnih vlaknin vsebujeta še flavonoide, ki utrjujejo stene ven, in karotenoide, ki redčijo kri, zaradi česar se ta lažje vrača po venah navzgor. Vitamin C skupaj z cinkom lepi poškodovane stene ven, kar zlasti koristi pri krčnih žilah.

Zaprtje

Obvezno se je treba izogibati beli pšenični moki, belemu rižu in vsem enostavnim sladkorjem ter mleku. V prehrano vključimo fermentirane izdelke (kislo mleko, jogurt, probiotične izdelke, kislo zelje…), saj tako obogatimo telo s koristnimi bakterijami, ki pomagajo odpraviti zaprtje.

V veliko pomoč so tudi hladno stiskana olja, denimo orehovo, oljčno in laneno olje, s čimer v telo vnesemo tudi esencialne maščobne kisline, ki ohranjajo prožnost celic prebavne cevi. Njih lahko uporabljamo tudi kot mazilo, zlasti pri hemoroidih. Pri izboljšani prebavi koristijo tudi pekoče, ostre začimbe. Proti zaprtju, ki je večinoma vzrok vseh težav, pa koristi vsakodnevno gibanje, saj pospeši premikanje mišic prebavne cevi in premikanje blata po prebavni cevi.

PROBIOTIKI

Probiotiki so živi mikroorganizmi, ki, kadar so zaužiti v zadostnih količinah, koristijo zdravju gostitelja. Gre za žive bakterije, ki jih običajno zaužijemo v obliki tablet, praška ali tekočine. Probiotiki zatirajo patogene, krepijo imunski sistem, zmanjšujejo vnetja, uničujejo toksine, vsebujejo ključne vitamine in izboljšujejo črevesno steno. Učinkovitost jemanja probiotikov je odvisna od obolenja, ki ga zdravite, od načetosti mikrobioma, prehrane, splošnega počutja in moči probiotikov, ki jih uživate. O učinkih probiotikov na starejše ljudi ali zelo majhne otroke ne vemo veliko, zato je na teh področjih priporočljiva previdnost.

 Viri:
1. MERLJAK MARIJA., KOMAN MOJCA  (2013). Knjiga za zdravo življenje. Ljubljana : Knjigarna PD
2. CHUTKAN ROBYNNE (2015). Rešitev za mikrobiom. Ljubljana: Hiša knjig, HKZ, 2021

Vir slike: https://gleneaglesglobalhospitallakdikapul.com/wp-content/uploads/2023/03/Abdominal-Pain-scaled.jpg